O klubu

Težavno prosto plezanje se je razvilo v Evropi, in sicer predvsem v peščenjakih bivše češkoslovaške in DDR. Vendar je bil pravi razcvet prostega plezanja in s tem tudi športnega plezanja v ZDA. Težavno prosto plezanje se je zelo hitro razvijalo in pojavila so se prva tekmovanja, ki so se razmahnila v drugi polovici osemdesetih let.

Zgodovina športnega plezanja na Ptuju pa se je pričela pisati nekje leta 1992. Kot prva sta s plezanjem v športni obliki pričela Stanislav Zebec-Stan in Niko Kokot. Še istega leta sta se v Mariboru vpisala v alpinistično šolo (AO Kozjak), kjer sta spoznala Manfreda Kelca- Fredi, ki ju je tudi prvič peljal v plezališče (Gromberg) in od tega trenutka dalje sta se povsem zapisala športemu plezanju.

sckKer pa na Ptuju ni bilo umetnih sten kot jih poznamo danes, sta trenirala na
obzidju ptujskega gradu, kar jima je kasneje prišlo prav v plezališčih, ki sta jih redno obiskovala (Črni Kal, Vipavska Bela, Bohinjska Bela,
Kotečnik…).

Obzidje gradu jima je nudilo dokaj dobre pogoje za trening, vendar sta lahko trenirala le poleti. Trenirala sta nekje dvakrat na teden inplezala smeri do 6b.

Leta 1995 pa je Niko hudo zbolel in ni mogel več plezati. Zato je Stanč treniral sam, dokler ni na obzidju gradu spoznal Boštjana Šterbala, ki je takrat že obiskoval alpinistično šolo v Mariboru in si tudi sam gradil umetno steno (“bajta”). S tem se je pričelo novo obdobje športnega plezanja na Ptuju. To pomeni, da se je plezalo in kontinuirano treniralo čez celo leto, kar pa je imelo za posledico plezanje smeri večje težavnosti.

Šterbal Boštjan pa se je zraven športnega plezanja še aktivno ukvarjal z alpinizmom. In tako se je leta 1997 odpravil s soplezalcem Sandijem Kelnaričem v južno Ameriko (Patagonija), kjer sta v pogorju Fitz Roy plezala Argentinsko-Francosko smer in v njej tudi bila uspešna.

Med tem časom pa je Stanč treniral sam, kar pa ni trajalo dolgo, kajti pridružil se mu je sosed Davorin Voglar, Šterbal pa je pripeljal Miha Mastena in Miha Zelenika, slednji pa Mateja Lenarta in s tem se je pričel pravi razmah športnega plezanja na Ptuju. Vedno več ljudi je pričelo plezati in tako je t.i. bajta postala center ptujskih plezalcev in s tem ptujskega plezanja.

bajta

Ta trend se je tudi nadaljeval. Pridruževalo se jim je vedno več mladih ljudi, ki še danes vsi skupaj krojijo zgodovino športnega plezanja na Ptuju.

Plezalni klub 6b Ptuj poganja WordPress 4.8.6 Design by AjbaDMen.